Na dolnji kraj sela je gusta lozica.
Va koj je zaspala ta moja rozica.
Prelipo je lezala, jos prelipse spala.
Kad sun ju ja junak po imenu zazval.
Veljek se skocila, za vrat me j' sklopila.
Za vrat me j' sklopila, trikrat me j' kusnula.
A ja sun ju junak od ljubavi sestkrat.
Kad smo se setali iz guste loze van.
Onda sun joj rekal, da ljubav os nij vun.
Da ljubav os nij vun, stoper cu hodit ko vun.
Stoper cu hodit ko vun, ali vec ne zamun.